Zaslanjevanje

Zaslanjevanje tal je eden ključnih vzrokov za lakoto v svetu. Ponavadi se pojavlja v sušnih in polsušnih predelih sveta, kjer je evapotranspiracija večja od količine padavin. Zaradi tokov vode iz podatalja navzgor in izhlapevanja vode, se v zgornjih plasteh tal (do globine 1m) kopičijo vodotopne soli oziroma njihovi ioni (Na+, K+, Ca2+, Mg2+, Cl-, SO42-, CO32- in HCO3),ki so toksične za rastline in delujejo škodljivo na strukturne agregate v tleh. Ponavadi se poveča tudi pH tal. Poznamo pojem zaslanjevanje – kopičenje soli (salinisation) in kopičenje natrija (sodification).

Posledice prisotnih soli v tleh so  a rastline omejeno sprejemanje hranil in vode, lahko pa soli na rastline delujejo tudi škodljivo oziroma strupeno. V tleh se prisotnost soli izraža z izjemno neugodnimi razmerami vlažnosti tal, predvsem z velikimi ekstremi, ter v močno omejeni globini razvoja koreninskega sistema.

Prisotnost soli vpliva na nastanek zelo različnih vrst tal. Razdelitev je mogoča tako po vrsti soli, koncentraciji soli, po načinu vnosa soli v tla kakor tudi glede na okolje pojavljanja:

•        Slana tla (salt-affected soils) nastajajo pod vplivom vodotopnih soli. Podrobneje jih delimo glede vrste soli: sadrena, kisla sulfatna in včasih tudi močno apnenčasta tla.

•        Akutno zaslanjena tla (saline soils, solončak) so tla zelo visokim koncentracijami vodotopnih soli natrija in magnezija.

•        Zaslanjena tla, alkalna tla (solonec) imajo prisotne močno alkalne natrijeve soli ter visok delež natrija na sorptivnem delu tal ( več kot 15%).

•        Natrijeva tla imajo večjo vsebnost natrijevega karbonata ali hidrogenkarbonata.

•        Obmorska slana tla  nastajajo pod vplivom slane morske vode zaradi poplavljanja in vdora ob plimi.

•        Kontinentalna slana tla nastajajo brez vpliva morske vode. Vir soli je slana podtalnica, oziroma geološke formacije z odloženimi solmi – evaporiti.

Potencialne možnosti zaslanjevanja tal v Sloveniji so majhne, saj razen morske vode ni drugih naravnih virov soli. Vnaših razmerah se pojavljajo slana tla v razmeroma ozkem pasu ob morju. Tako je bil izmerjen največji delež Na (11 %)v Bonifiki na globini pod 100 cm. Običajen delež natrijevega iona v naših tleh ne dosega 1%. Od teh vrednosti odstopajo nekateri profili jerovice na Krasu, nekateri profili na laporovcih ter deleži v nekaterih organskih horizontih alpskega in dinarskega območja. Na pašnikih lahko povečan delež pojasnimo z dodajanjem soli v krmo ali krmne dodatke. Povečan delež Na je bil ugotovljen tudi v tleh Logaškega drevoreda. Tu gre za nedvomne kumulativne učinke antropogenega zaslanjevanja zaradi zimskega vzdrževanja nekoč izjemno prometne ceste. Antropogeno zaslanjevanje je v Sloveniji povezano z uporabo soli za zimsko vzdrževanje prometnic in pomembnejših območij za pešce predvsem v večjih urbanih središčih. Tu so opazni posamezni pojavi vpliva soli na okrasne rastline. Omilitveni ukrepi na naravno zaslanjenih tleh niso potrebni. Redka še ohranjena območja slanih tal in rastlinja kot so npr. Sečoveljske soline so krajinski park. Podobni varstveni ukrepi so predvideni ali že v veljavi tudi na nekaterih drugih območjih ob morju.