Anorganska onesnažila

Anorganske snovi v tleh, med katerimi je večina kovin oziroma težkih kovin, se v tleh pojavljajo kot posledica naravnih procesov, predvsem je to preperevanje kamninske osnove, ter zaradi človekovih  aktivnosti, kot so rudarjenje in taljenje rude, industrija, promet, kmetijstvo, odlaganje odpadkov, .... Rudarjenje in taljenje rude je na prvem mestu dejavnosti, ki so vzrok za povečano vsebnost kovin, predvsem As, Cd, Hg, in Pb v tleh, posledica prometa so predvsem povečane koncentracije Pb in Cd, kmetijstvo danes prispeva predvsem z uporabo fitofarmacevtskih sredsev (Cu, nekoč tudi Hg in Pb) in mineralnih gnojil (Zn, Cd, As). Različna industrija prispeva različne kovine, industrija plastike naprimer Cd, Cr, Hg, Co, tekstilna industrija Zn, Sn, Al in Ti, metalurgija Pb, Cd, As, Cu, Zn, Cr, Ni, Mn in druge. Številni izvori kovin: naravni in antropogeni ter različni procesi premeščanja kovin v talnem profilu lahko mnogokrat otežijo identifikacijo izvora onesnaževanja.

Razmerja med atropogenim vnosom in naravnim izvorom težkih kovin v tleh je za nekatere kovine močno na strani antropogenega vnosa: Pb 100:1, Zn 21:1, Cd 15:1 in Cu 13:1. Povečane koncentracije teh kovin so glavni pokazatelj človekove dejavnosti v okolju. Z geokemičnimi raziskavami rečnih sedimentov, šotišč in tudi polarnega snega in ledu lahko dinamiko onesnaževanja okolja prek zraka ugotovimo tudi za več stoletij nazaj. V Evropi lahko naprimer najdemo zanesljive dokaze izpred 2000 let o lokalnem onesnaževanju okolja s kovinami iz talilnic rimskega imperija. Močnejša akumulacija težkih kovin v okolju se je v Evropi začela z razvojem industrije pred okrog 200 leti. Največkrat najdemo v tleh povečane koncentracije Cd, Pb, Zn, Cu, na nekaterih območjih pa so močno povečane tudi vsebnosti As, Be, Cr, Hg in Ni (Alloway, 1990). 

Transport težkih kovin po zraku je praviloma vezan na krajše razdalje, čeprav v nekaterih študijah dokazujejo transport kovin tudi na daljše razdalje. V glavnem velja, da je s kovinami onesnažena lokalna okolica topilnic in rudnikov. Pomemben vir onesnaževanja tal prek zraka predstavljajo tudi emisije iz prometa. Pred uvedbo neosvinčenega bencina je bilo kar 45 % vsega Pb v atmosferi posledica prometa (Pacyna, 1986). Danes je onesnaževanje zraka s tem elementom iz prometa zanemarljivo, vendar so kljub temu tla  ostala onesnažena s svincem, predvsem v oddaljenosti do 15 m od roba bolj prometnih cest (Davies, 1990).

Izraz težke kovine se običajno uporablja za elemente, katerih specifična teža je večja od 5 g/cm3 oziroma imajo atomsko število nad 20 (Barcelo in Poschenrieder, 1990). Težke kovine so v tleh prisotne v majhnih koncentracijah, zato v literaturi zanje velikokrat zasledimo izraz mikroelementi oziroma sledne prvine. Izraz mikrohranila je omejen le na elemente, ki so nujno potrebni (esencialni) v prehrani višjih rastlin. Še vedno ni enotnega mnenja o tem, kateri elementi predstavljajo esencialne elemente za rast in razvoj višjih rastlin (Adriano, 1986; Bergmann, 1992). Najširši izbor nujno potrebnih mikro elementov zajema Al, B, Ca, Co, Cu, F, Fe, J, K, Mg, Mn, Mo, Na, Ni, Rb, Si, Ti, V in Zn. Ne glede na to, ali je nek element v tleh nujno potreben za rastline ali ne, je lahko v prevelikih koncentracijah toksičen tako za rastline, kot za živali in človeka. Vnos v človekov organizem je možen neposredno z vdihovanjem prašnih talnih delcev v zraku oziroma z uživanjem tal preko umazanih rok, ali pa posredno preko prehranjevalne verige. Tu bi radi poudarili, da so koncentracije posamezne kovine v rastlinskih tkivih lahko prevelike, tudi če rastlina sama ne kaže nobenih zunanjih znakov toksičnosti in jih lahko ugotovimo le z analizo rastlinskega tkiva. 

V slovenski zakonodaji (Ur. l. RS 68/96) imamo za 10 kovin (As, Cd, Co, Cr, Cu, Hg, Mo, Ni, Pb, Zn) in vsebnost skupnih fluoridov predpisane normativne vrednosti.

Arzen (As)

Antropogeni izvor arzena je predvsem rudniška in topilniška dejavnost, kovinska industrija, izgorevanje fosilnih goriv in kmetijstvo (mineralna in organska gnojila). V preteklosti so ga uporabljali tudi kot aktivno snov v fitofarmacevtskih pripravkih in dezinfekcijskih sredstvih ter za zaščito lesa. V neonesnaženih tleh so povprečne koncentracije As med 5 in 7 mg/kg, največkrat avtorji navajajo območje med 0,1 in 55 mg/kg (Adriano, 2001; Lindasy, 1979; Bowen 1966). Koncentracija As v površinskih vzorcih tal v Sloveniji je po podatkih projekta ROTS od 1 do 85 mg/kg (mediana 10,2 mg/kg). Koncentracije v sloju 5 do 20 cm so povečini nekoliko večje (mediana 12,5 mg/kg). V vzorcih, ki so bili odvzeti na obdelovalnih površinah, iz globine 0 do 20 cm, je vsebnost As od 0,7 do 24,3 mg/kg (mediana 11,1 mg/kg), kar kaže, da kmetijstvo ni izvor onesnaževanja z As. Ugotovljene medianske srednje vrednosti so primerljive z ugotovitvami Pirca in Šajna (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za As 12 mg/kg (119 vzorcev). Poleg Cd, Pb in Co je arzen element, ki je v vzorcih ROTS mnogokrat presegal mejno imisijsko (22 % površinskih vzorcev) in opozorilno imisijsko vrednost (2 % površinskih vzorcev).

Kadmij (Cd)

Antropogeni izvor kadmija je rudniško in topilniška dejavnost, kovinska industrija, industrija plastike in mikroelektronike, izgorevanje fosilnih goriv, mineralna gnojila in odlaganje odpadkov. Kadmij je v neonesnaženih tleh v zelo majhnih koncentracijah, povprečno do 0,35 mg/kg, največkrat avtorji navajajo območje med 0,01 in 7 mg/kg (Adriano, 2001; Lindasy, 1979; Bowen 1966; Ross, 1996). Koncentracija Cd v površinskih vzorcih tal v Sloveniji je po podatkih projekta ROTS od 0,14 do 10,1 mg/kg (mediana 0,62 mg/kg). Koncentracije v sloju 5 do 20 cm so večinoma nekoliko manjše (mediana 0,48 mg/kg), kar potrjuje njegov antropogeni izvor. V vzorcih, ki so bili odvzeti na obdelovalnih površinah, iz skupne globine 0 do 20 cm, je vsebnost Cd manjša in sicer je mediana 0,32 mg/kg, kar kaže, da kmetijstvo ni najpogostejši izvor onesnaževanja s Cd. Poleg As, Pb in Co je Cd element, ki je v vzorcih ROTS največkrat presegal mejno imisijsko (22 % površinskih vzorcev) in opozorilno imisijsko vrednost (14 % površinskih vzorcev). Največ takih vzorcev je iz območja Celja in Zasavja, posamezne točke pa se pojavijo tudi drugod po Sloveniji. Izvor Cd v Alpah je lahko lokalno fužinarstvo in vpliv emisij iz oddaljenih virov onesnaženj, tudi preko meja R. Slovenije. Vendar bi radi opozorili, da je zaradi velike količine organske snovi v tleh (tudi do 70 % pri rendzinah s surovim humusom) gostota teh tal bistveno manjša, kot pri mineralnih tleh, zato enaka masa tal predstavlja večjo površino v naravi. Zato je primerjava z zakonodajnimi vrednostmi pri takih vzorcih otežena. Pirc in Šajn (1997) sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji določila mediano za Cd 0,5 mg/kg (116 vzorcev).

Kobalt (Co)

Antropogeni izvor kobalta je predvsem industrija plastičnih mas. Po literaturnih podatkih je v neonesnaženih tleh območje povprečnih koncentracij od 2 do 8 mg/kg, vrednosti lahko dosegajo tudi do 70 mg/kg (Adriano, 2001; Ross, 1996). Koncentracije Co v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS od 0,97 do 44 mg/kg (mediana 13,9 mg/kg). Koncentracije v sloju 5 do 20 cm so večinoma nekoliko večje (mediana 14,3 mg/kg), kar potrjuje njegov naravni izvor. V vzorcih, ki so bili odvzeti na obdelovalnih površinah, iz skupne globine 0 do 20 cm, je vsebnost Co podobna (mediana 13 mg/kg), kar kaže, da kmetijstvo ni izvor onesnaževanja s Co. Kljub taki razporeditvi Co po globini pa primerjava z zakonodajnimi vrednostmi kaže, da je mejna vrednost (20 mg/kg) presežena kar v 21 % površinskih in 24 % podpovršinskih vzorcev tal, kar ga uvršča med elemente, ki največkrat presegajo mejno imisijsko vrednost. Vzrok verjetno ni antropogeno onesnaževanje tal, ampak nekoliko višje naravno ozadje.

Krom (Cr)

Podobno kot pri niklju, so tudi pri kromu lahko visoke koncentracije v tleh posledica naravnih procesov preperevanja kamninske osnove. Taka kamnina v Sloveniji je fliš, ki ga najdemo na Koprskem in Goriškem. Antropogeni izvori kroma v tleh so železarne in jeklarne, rafinerije, metalurgija, industrija plastike, zaščita lesa in odlaganje blat čistilnih naprav. V svetovnem merilu tla vsebujejo od 5 do 1000 mg/kg Cr, povprečno med 28 in 100 mg/kg (Adriano, 2001; Ross, 1996; Kabata-Pendias in Pendias, 1984).Koncentracije kroma v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS v območju od 4,8 do 260 mg/kg tal (mediana 51 mg/kg), v podpovršinskih vzorcih od 12 do 200 mg/kg (mediana 61 mg/kg), kar nakazuje, da prevladuje naravni izvor. V obdelovalnem sloju so vrednosti od 15 do 174 mg/kg (mediana 47 mg/kg), kar kaže, da kmetijstvo ni izvor Cr. Mejna imisijska vrednost je presežena v 4 % (12) površinskih in 10 % (24) podpovršinskih vzorcev. Opozorilna imisijska vrednost je presežena v 2 % (5) površinskih in 2 % (6) podpovršinskih vzorcev.Ugotovljene medianske srednje vrednosti so nekoliko večje od ugotovitev Pirca in Šajna (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za Cr 42,5 mg/kg (116 vzorcev).

Baker (Cu)

Glavni antropogeni izvori bakra so železarne in jeklarne, metalurška industrija, sredstva za zaščito lesa ter kmetijstvo z uporabo fotofarmacevtskih sredstev na osnovi bakra. Tudi organska gnojila lahko vsebujejo večje količine Cu. V neonesnaženih tleh so povprečne koncentracije Cu med 5 in 30 mg/kg; dosegajo lahko tudi do 100 mg/kg (Linday, 1979 in Ross, 1996). Zasledimo tudi vsebnosti preko 300 mg/kg, kjer je zajeta tudi kmetijska raba tal (Kabata-Pendias in Pendias, 1984; Bowen, 1979, Stevenson, 1986). Koncentracije Cu v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS od 2,2 do 151 mg/kg (mediana 26,3 mg/kg). Koncentracije v sloju 5 do 20 cm so večinoma nekoliko večje (mediana 27 mg/kg), kar kaže njegov naravni izvor. V vzorcih, ki so bili odvzeti na obdelovalnih površinah, iz skupne globine 0 do 20 cm, je mediana 25 mg/kg, vendar je pri teh vzorcih največji delež takih, kjer baker presega opozorilno vrednost (4 % vzorcev). To so površine intenzivnega sadjarstva oziroma vinogradništva, kjer je uporaba bakrenih pripravkov najbolj pogosta. Ugotovljene medianske srednje vrednosti so nekoliko večje, kot sta jo ugotovila Pirc in Šajna (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za Cu 23,5 mg/kg (116 vzorcev).

Fluoridi (F)

Fluoridi so spojine s fluorom in ne spadajo v obsežno skupino kovin. V uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS 68/96) so predpisane meje za skupne fluoride, ki se tudi določajo v projektu ROTS. Ob tem bi radi opozorili, da fluoridi niso bili vsa leta vključeni v nabor analiz, kar se vidi v preglednici 2 in na tematski karti za fluoride (stran 49). Do leta 2004 smo na skupno količino fluoridov analizirali 20 vzorcev, v letu 2005 je bilo zaradi nesreče v Kidričevem analiziranih več vzorcev tal in rastlin na ožjem območju Kidričevega (Zupan in sod., 2006). Skupno število površinskih vzorcev, ki so bili analizirani na vsebnost skupnih fluoridov do leta 2007, je 41 za zatravljena zemljišča in 8 za obdelovalna zemljišča. Tako kot za kovine, tudi za fluoride velja, da so v okolju posledica naravnih in antropogenih dejavnikov. Antropogeni izvori fluoridov v okolju so industrija aluminija, keramike in lončarstva, fosfatnih gnojil, stekla in jekla ter opekarne (Loganathan in sod., 2001; Geeson in sod., 1998, Neil Cape in sod., 2003). Navadno so, zaradi bližine delovanja, antropogeni fluoridi tudi bolj nevarni za organizme. Najpomembnejši naravni izvor in vzrok za povečane koncentracije fluoridov v tleh je vulkansko delovanje (Delmelle in sod., 2003). Povprečna vsebnost skupnih fluoridov v tleh je  med 200 in 400 mg/kg (Fuge in Andrews, 1988) oziroma pod 300 mg/kg (Archer in Hodgson, 1987). Koncentracije skupnih fluoridov v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta  ROTS v območju od 64 do 824 mg/kg tal (mediana 280 mg/kg), v podpovršinskih vzorcih od 67 do 520 mg/kg (mediana 265 mg/kg).  Na večini lokacij smo zabeležili večje vsebnosti v zgornjem sloju. V obdelovalnem sloju so vrednosti od 79 do 350 mg/kg (mediana 260 mg/kg), kar kaže, da kmetijstvo ne prispeva k povečanim vsebnostim fluoridov v tleh. Mejna imisijska vrednost je presežena v 17% (7) površinskih in 11%  (3) podpovršinskih vzorcev. Obenem moramo poudariti, da pravega ozadja za vsebnost skupnih fluoridov v Sloveniji nimamo, fluoridi niso bili vključeni v raziskave Pirca in Šajna (1997), vrednosti pridobljene v projektu ROTS, pa niso primerne, da bi jih obravnavali kot ozadje, saj saj se večina lokacij nahaja blizu domnevnih emisij fluoridov.

Živo srebro (Hg)

Antropogeni izvori živega srebra so rudarjenje in taljenje rude, industrija plastike, sežigalnice in blata čistilnih naprav. V preteklosti so živo srebro vsebovala tudi nekatera fitofarmacebtska sredstva. V svetovnem merilu je živega srebra v neonesnaženih tleh od 0,02 do 1,1; povprečno od 0,03 do 0,07 (Adriano, 2001; Ross, 1996; Kabata-Pendias in Pendias, 1984). Koncentracije Hg v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS od 0,03 do 5,5 mg/kg (mediana 0,17 mg/kg), v podpovršinskih vzorcih so koncentracije od 0,05 do 6,3 mg/kg (mediana 0,13), v obdelovalnem sloju tal so vrednosti nižje: od 0,04 do 0,39 mg/kg (mediana 0,1), kar kaže, da kmetijstvo ni izvor živega srebra v tleh. Mejna imisijska vrednost je bila presežena v 4 % (11) površinskih vzorch in 1 % (3) podpovršinskih vzorcev. Pirc in Šajn (1997) sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji določila mediano za Hg 0,16 mg/kg (119 vzorcev).

Mangan (Mn)

Mangan je predvsem geogeni element. Antropogeni izvori mangana so metalurgija, blata čistilnih naprav in kmetijstvo (mineralna in organska gnojila ter fitofarmacevtska sredstva). V svetovnem merilu tla vsebujejo 20 do 10000 mg/kg Mn, v povprečju 300 do 1500 (Adriano, 2001; Kabata-Pendias in Pendias, 1984). Koncentracije mangana v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS v območju od 30 do 2600 mg/kg tal (mediana 860 mg/kg), v podpovršinskih vzorcih od 20 do 2900 mg/kg (mediana 870 mg/kg). Na večini lokacij smo zabeležili večje vsebnosti v spodnjem sloju tal, kar nakazuje na njegov geogeni izvor. V obdelovalnem sloju so vrednosti od 6 do 2300 mg/kg (mediana 810 mg/kg), kar kaže, da kmetijstvo ne prispeva k povečanim vsebnostim mangana v tleh. Za ta element v slovenski zakonodaji nimamo predpisanih mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednosti. Ugotovljene medianske srednje vrednosti so podobne meritvam Pirca in Šajna (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za Mn 834 mg/kg (116 vzorcev).

Molibden (Mo)

Molibden je v tleh zastopan predvsem zaradi naravnih procesov. Antropogeni izvor so avtomobilski izpusti in blata čistilnih naprav. V neonesnaženih tleh so koncentracije Mo v območju od 0,01 do 17 mg/kg, povprečno od 0,35 do 5,8 (Adriano, 2001; Kabata-Pendias in Pendias, 1984; Ross, 1996). Vsebnost molibdena je v velikem deležu talnih vzorcev projekta ROTS pod mejo določljivosti. V površinskih vzorcih so koncentracije od 0,17 do 28 mg/kg (mediana 1,0 mg/kg) v podpovršinskih pa od 0,17 do 39 mg/kg (mediana 1,0 mg/kg). Na obdelovalnih zemljiščih so njegove koncentracije nižje od 0,24 do 8,7 mg/kg, kar potrjuje, da kmetijstvo ni izvor molibdena. Mejna imisijska vrednost je presežena v 3 % (4 vzorci) površinskih in 4 % podpovršinskih talnih vzorcev.

Nikelj (Ni)

Antropogeni izvori niklja v tleh so železarne in jeklarne, rafinerije, metalurgija in odlaganje blat čistilnih naprav. Pogosto so visoke koncentracije v tleh posledica naravnih procesov preperevanja nekaterih magmatskih in metamorfnih kamnin, ki jih sicer v Sloveniji ni veliko, sorazmerno bogati z Ni pri nas pa so flišni skladi. V svetovnem merilu tla vsebujejo od 5 do 1000 mg/kg Ni; povprečno od 20 do 100 mg/kg (Adriano, 2001; Bowen 1966; Lindsay, 1999). Koncentracije niklja v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS v območju od 3 do 182 mg/kg tal (mediana 29,2 mg/kg), v podpovršinskih vzorcih od 3,8 do 205 mg/kg (mediana 32,5 mg/kg), kar nakazuje, da prevladuje naravni izvor. V obdelovalnem sloju so vrednosti od 12,4 do 139 mg/kg (mediana 31,9 mg/kg), kar kaže, da kmetijstvo ni pomememben izvor Ni. Mejna imisijska vrednost je presežena v 11 % (32) površinskih in 14 % (34) podpovršinskih vzorcev. Opozorilna imisijska vrednost je presežena v 10 % (30) površinskih in 12 % (30) podpovršinskih vzorcev Največ takih vzorcev je na Koprskem in Goriškem, kjer prevladuje kamninska osnova fliš. Ugotovljene srednje vrednosti (mediana) so primerljive z ugotovitvami Pirca in Šajna (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za Ni 31 mg/kg (116 vzorcev).

Svinec (Pb)

Svinec je poleg kadmija in živega srebra eden izmed najpogostejših onesnažil v tleh. Njegovi antropogeni izvori so rudarjenje in taljenje rude, rafinerije, atmosferski depoziti (sežigalnice, fosilna goriva in promet) in odlaganje odpadkov. V preteklosti je prispevalo tudi kmetijstvo z uporabo fitofarmacevtskih pripravkov na osnovi Pb. Različni avtorji navajajo različne vsebnosti za Pb, v območju od 2 do 200 mg/kg, povprečje 10 mg/kg; vsebnosti se razlikujejo glede na rabo tal: tla na podeželju od 5 do 40 mg/kg, urbana tla od 30 do 100 mg/kg, bližina topilnic 20 do 2000 (Alloway, 1990; Adriano, 2001). Koncentracije Pb v površinskih (0 do 5 cm) vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS od 13 do 2050 mg/kg (mediana 42 mg/kg). V podpovršinskem sloju (5 do 20 cm) so vsebnosti Pb nekoliko nižje: od 3 do 770 mg/kg (mediana 37 mg/kg), kar potrjuje antropogeni izvor in njegovo zadrževanje v površinskem sloju tal, kjer se dobro veže na organsko snov. V vzorcih, ki so bili odvzeti na obdelovalnih zemljiščih, iz skupne globine 0 do 20 cm, so koncentracije najnižje, od 8 do 160 mg/kg, (mediana 30 mg/kg), kar potrjuje, da kmetijstvo ni izvor Pb v tleh. Primerjava z zakonodajnimi vrednostmi pokaže, da je Pb poleg Cd in Ni element, ki največkrat presega opozorilno imisijsko vrednost: 10 % (28) površinskih vzorcev in 2 % (5) podpovršinskih vzorcev. Največ teh vzorcev je iz urbanih območij in Jesenic. Iz območja Mežiške doline so v dosedanjem obsegu vključeni le dve vzorčni mesti, od katerih je bila na enem izmerjena maksimalna vrednost Pb v projektu ROTS, ki presega tudi kritično imisijsko vrednost. Opozorilno vrednost presega tudi nekaj vzorčnih mest v Julijskih Alpah. Izvor Pb na teh lokacijah je lahko lokalno fužinarstvo in vpliv emisij topilnice v Rajblu (Italija). Vendar bi radi opozorili, da je zaradi velike količine organske snovi v tleh (tudi do 70 % pri rendzinah s surovim humusom) gostota teh tal bistveno nižja kot pri mineralnih tleh in enaka masa tal predstavlja bistveno večjo površino v naravi. Zato je primerjava z zakonodajnimi vrednostmi pri takih vzorcih vprašljiva. Ugotovljene medianske srednje vrednosti so primerljive z ugotovitvami Pirca in Šajna (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za Pb 34 mg/kg (116 vzorcev).

Selen (Se)

Antropogena izvora selena sta taljenje rude in izgorevanje fosilnih goriv.  Selen je element, ki je v tleh v majhnih koncentracijah. V svetovnem merilu tla vsebujejo od 0,03 do 2,32 mg/kg, povprečno od 0,05 do 0,94 mg/kg (Kabata-Pendias in Pendias, 1984; Adriano, 2001) selena. Vsebnosti selena v vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta  ROTS v 38 % površinskih in 39 % podpovršinskih vzorcev pod mejo detekcije uporabljene analitske metode, to velja tudi za skoraj 50 % vzorcev iz obdelovalnih zemljišč. Izmerjene vrednosti so za površinske vzorce v območju od 0,12 do 3,7 mg/kg (mediana 1,23 mg/kg) in za podpovršinske vzorce od 0,2 do 4,3 mg/kg (mediana 1,27 mg/kg). Za ta element v slovenski zakonodaji nimamo predpisanih mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednosti.  Pirc in Šajn (1997), sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za Se 0,1 mg/kg (119 vzorcev)

Talij (Tl)

Talij je v tleh zastopan predvsem zaradi naravnih procesov nastanka tal. Antropogeni izvor talija je metalurška industrija. V svetovnem merilu so njegove koncentracije v tleh od 0,02 do 2,8 mg/kg (Kabata-Pendias in Pendias, 1984), povprečne vrednosti od 0,27 do 0,58 mg/kg (Kabata-Pendias in Pendias, 1984; Adriano, 2001). Velja, da je toksičen za organizme že v manjših koncentracijah (Adriano, 2001). V površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta  ROTS koncentracije od 0,10 do 6,12 mg/kg (mediana 0,68 mg/kg) v podpovršinskih pa od 0,14 do 3,95 mg/kg (mediana 0,66 mg/kg). Na obdelovalnih zemljiščih so njegove koncentracije nižje (mediana 0,39), kar potrjuje, da kmetijstvo ni izvor talija. Za ta element v slovenski zakonodaji nimamo predpisanih mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednosti.

Vanadij (V)

Vanadij je predvsem geogeni element. Antropogeni izvori vanadija so atmosferski depoziti sežigalnic, avtomobilskih izpustov in emisij pri izgorevanju fosilnih goriv ter blata čistilnih naprav. V svetovnem merilu tla vsebujejo od 3 do 500 mg/kg (Adriano, 2001), povprečno od 58 do 90 mg/kg (Adriano, 2001; Kabata-Pendias in Pendias, 1984). Koncentracije vanadija v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS v območju od 10 do 380 mg/kg tal (mediana 71 mg/kg), v podpovršinskih vzorcih od 10 do 370 mg/kg (mediana 79 mg/kg). Na večini lokacij smo zabeležili večje vsebnosti V spodnjem sloju tal, kar nakazuje na njegov geogeni izvor. V obdelovalnem sloju so vrednosti od 20 do 270 mg/kg (mediana 56 mg/kg), kar kaže, da kmetijstvo ni izvor vanadija. Za ta element v slovenski zakonodaji nimamo predpisanih mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednosti. Ugotovljene medianske srednje vrednosti so večje od ugotovitev Pirca in Šajna (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za V 37 mg/kg (116 vzorcev).

Cink (Zn)

Antropogeni izvori cinka so rudarjenje in taljenje rude, industrija tekstila, mikroelektronike in metalurgije ter odlaganje odpadkov in blat čistilnih naprav. Prispeva tudi kmetijstvo z mineralnimi in organskimi gnojili in fitofarmacevtskimi sredstvi. Po literaturnih podatkih je naravna vsebnost Zn v tleh od 10 do 300 mg/kg, povprečno med 50 in 70 mg/kg (Kabata-Pendias in Pendias, 1984; Ross, 1996), v tleh ob topilnicah pa so vrednosti lahko tudi več 1000 mg/kg (Kabata-Pendias in Pendias, 1984). Cink se poleg Pb in Cd pogosto pojavlja v tleh v povečanih količinah, vendar bi radi opozorili, da je cink mikrohranilo in v določenih koncentracijah nujno potreben za rast in razvoj rastlin, pa tudi živali in človeka. Koncentracije Zn v površinskih vzorcih tal v Sloveniji so po podatkih projekta ROTS v območju od 2,4 do 1570 mg/kg tal (mediana 99 mg/kg), v podpovršinskih vzorcih od 16 do 1060 mg/kg (mediana 95 mg/kg), kar kaže na antropogeni vpliv. V obdelovalnem sloju so vrednosti od 21 do 660 mg/kg (mediana 88), kar lahko pomeni, da kmetijstvo ni največji izvor onesnaževanja tal s Zn. Mejna imisijska vrednost je presežena v 4 % površinskih in 2 % podpovršinskih vzorcev. Največ takih vzorcev je iz urbanega območja Celja in Maribora. Zanimivo je, da je opozorilna vrednost največkrat (6 %) presežena v obdelovalnih tleh, vendar lahko iz geografske razporeditve na pregledni karti vidimo, da je velik delež takih tal v bližini industrijskih izvorov onesnaževanja. Ugotovljene medianske srednje vrednosti so večje kot sta jih ugotovila Pirc in Šajn (1997), ki sta v geokemičnih raziskavah zgornjega sloja tal v Sloveniji, določila mediano za Zn 77,5 mg/kg (116 vzorcev).