Poti vnosa v telo

Človeka obdaja mikrookolje, mezookolje, makrookolje in je v stalnem stiku s snovmi v teh okoljih. Snovi iz okolja človek sprejme z dihanjem – preko respiratornega sistema, s hrano- preko prebavnega sistema, preko kože in v obdobju fetusa posredno preko matere skozi placento.

Kadmij (Cd)

V telo vnesemo kadmij z vdihavanjem in uživanjem hrane in pijače. Povečano onesnaženje tal s kadmijem vodi do povečanega privzema s strani rastlin zato so živila glavni vir vnosa kadmija v telo pri tistih, ki ne kadijo, pri čemer je 98% vnosa kadmija s hrano pridelano na kopnem, 1% morskega izvora in 1% izvira iz pitne vode.   Pri kadilcih je največji vir vnosa kadmija cigaretni dim. V tipični cigareti je približno 1 μg kadmija, 6–20% se ga sprosti v cigaretnem dimu. Kajenje 20 cigaret dnevno pomeni vnos 1.2–4 μg kadmija dnevno.

Svinec (Pb)

Vsakdo je izpostavljen določenim količinam (ponavadi v sledovih) svinca, ki je v tleh. V dvajsetem stoletju je bila široka uporaba svinca. Danes se prisotnost svineca v okolju  zmanjšuje, predvsem ker so se opustili osvinčen bencin, svinec kot sestavina v osnovi za barve ter v živilskih pločevinkah  (Health Canada, 2008). Trenutni viri izpostavljenosti vključujejo prah iz barve na osnovi svinca, v notranjih in zunanjih površinah starejših stavb, v vodi za pitje, če vodovodne napeljave vsebujejo svinec, same cevi ali le zvar cevi. Vnos je s prahom preko dihal, s hrano, pitno vodo in preko zraka. 

Možen vnos je tudi z zaužitjem hrane gojene na območjih z visokimi vrednostmi svinca, z vnosom preko igrač (svinčeni vojaki) ali drugih potrošniških izdelkov, ki vsebujejo svinec ali so prevlečene z barvami ali glazur in kot smo že povdarili z vodo, z zrakom ali zaradi onesnaženja tal (npr. sežigalnic odpadkov, talilnc, cest, ali v mestih).

Živo srebro (Hg)

Približno 95% organskega  živega srebra  se po zaužitju absorbira iz gastrointestinalnega trakta.
Izpostavljenost prebivalstva je predvsem zaradi kontaminiranih rib in morskih sadežev (Health Canada,2007) in z metiliranim živim srebrom. V precej manjšem obsegu je splošna populacija
izpostavljena virom anorganskega živega srebra iz zobnih amalgamov. Prejšnje študije so pokazale, da 14-26% celotne vrednosti v krvi izmerjene vrednosti je iz anorganskega živega srebra.  

Arzen (As)

Pri človeku se topne anorganske arzenove spojine po zaužitju dobro absorbirajo (približno 70-90%,  skozi prebavila se absorbira tudi od 30 -40% v vodi slabo topnih arzenovih spojin, kot sta kalcijev arzenat in trisvinčev diarzenat, torej lahko zaključimo, da so tudi slabše topni arzenati biološko dostopni.  

Vdihavanje prahu z arzenom draži dihala, v stiku s kožo je arzen dražilen.

Baker (Cu)

Baker je za človeka esencialno hranilo, saj deluje kot kofaktor pri delovanju encimov in je tako nujen za normalno potekajoče fiziološke procese. Za povprečno populacijo je vnos večinoma s hrano preko prebavil (CCME 1997), z zaužitjem vode, ki vsebuje baker in z vnosom v prebavila iz tal, onesnažene vode ali drugih predmetov preko umazanih rok, lahko je vnos preko dihal z vdihavanjem prašnih delcev.

Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH)

Poti vnosas hrano pridelano na zemlji, ki je onesnažena ali z hrano živalskega izvora, kjer je prišlo do bioakumulacije (ribe, morski sesalci).  Vnos je lahko z vodo, z vdihavanje  ali preko kože ob stiku z stvarjo onesnaženo z PAH-i, vendar so zadnje tri možnosti redke.