Svetovalec za vpliv na zdravje

V spodnjem besedilu so navedeni tudi nasveti in ukrepi za varovanje zdravja na onesnaženih območjih. Izbor ukrepov, ki ga predlagamo (Preglednica 1) ni dokončen in se bo v fazi testiranja aplikacije verjetno še dopolnjeval. Ukrepe smo označili z decimalno šifro in jih glede zahtevnosti in možnosti izvedbe razdelili v pet glavnih skupin (Preglednica 1).  Vsi ukrepi so v nadaljevanju podrobno opisani.

Preglednica 1: Seznam preventivnih ukrepov in vedenjskih navad ljudi glede nastopnjo onesnaženosti tal

ŠIFRANAZIV NASVETA OZIROMA UKREPAOPIS NASVETA

0

Ukrepi niso predvideni oziroma potrebni

 

0.1

Posebni ukrepi niso potrebni, izvaja se nadzor v okviru sektorskih politik s poudarkom na javnem zdravju (zdravstvena vzgoja, biomonitoring, inšpekcijski nadzor, preventivni pregledi ogroženih skupin ljudi, …) 

Izobraževanje splošne populacije in ogroženih skupin (otroci v šolah, starši, nosečnice…), populacijski biomonitoring, zakoni, pravilniki, nadzor nad izvajanjem, sodelovanje vseh sektorjev – zdravstva, gospodarstva, kmetijstva, okolja, zakonodajnega .

1

Preventivni ukrepi

 

1.1

Upoštevanje splošnih varnostnih načel

Pridobivanje in izvajanje osnovnih higienskih navad: umivanje rok po delu na vrtu, polju, po nabiranju sadja, gozdnih sadežev, gob. Prav tako se opere obuvala in orodja in pripomočke, Pri vstopu v hišo, stanovanje se preobleče iz delovne obleke v čista oblačila.

1.2

 

 

2

Osebna higiena

 

2.1

Pranje rok

Redno pranje rok po delu na vrtu, polju, povsod, kjer je možen stik z onesnaženo zemlji

2.2

Uporaba zaščitnih sredstev - splošno

Uporaba rokavic (vrste po zaščiti), zaščitne maske,zaščitnih oblačil

2.3

Uporaba zaščitnih sredstev za izpostavljene v delovnem procesu

Uporaba rokavic (vrste po zaščiti), zaščitne maske,zaščitnih oblačil, dodatno s filtri, v sklau z delovnimi pogoji,zakonodajo

2.4

ločena raba delovnih oblači (zamenjava oblačil)

Zamenjava oblačil –delovnih za običajna oblačila za doma oziroma službo, prosti čas

3

Splošna higiena

 

3.1

čiščenje prostorov

Pravilno čiščenje prostorov npr: mokro čiščenje, da se ne praši

3.2

zapiranje oken

Zapirannje oken proti prašenju in s tem vnosom prašnih delcev, v katerih so onesnažila

3.3

higiena domačih živali (čiščenje živali) 

Domače živali lahko z dlako in na tacah vnesejo onesnažena tla v bivalne prostore, zato jih moramo pred vstopom v hišo, stanovanje pravilno oščetkati oz. oprati

3.4

pranje vrtnin in sadja pod tekočo vodo

Vrtnine, sadje, gozdne in druge sadeže moramo pred uporabo oprati pod tekočo, neoporečno vodo

3.5

čiščenje opreme in orodja za delo na vrtu

Po uporabi operemo opremo, ki smo jo uporabljali

4

Uživanje lokalno pridelane ali nabrane hrane

 

4.1

uživanje gojene hrane, ki ne akumulirajo onesnažil 

Poznavanje gojene hrane, glede na akumuliranje onesnažil in uživanje čim bolj neoporečne hrane

4.2

uživanje divje hrane, ki ne akumulirajo onesnažil 

Poznavanje divje hrane, glede na akumuliranje onesnažil in uživanje čim bolj neoporečne hrane

4.3

 

 

5

Ukrepi ob izrednih dogodkih

 

5.1

upoštevanje varnostnih načel in ukrepi ob izkopih onesnaženih tal in/ali rekonstrukcijah stavb na onesnaženem območju

Izvajanje osebne, splošne higiene in pravil v delovnem okolju

5.2

upoštevanje varnostnih načel in ukrepi ob požarih 

PAH-i, dioksini, …

5.3

upoštevanje varnostnih načel in ukrepi ob naravnih nesrečah (poplava, potres, večji požari, …)

Izvajanje osebne, splošne higiene in pravil v delovnem okolju

 

KATEGORIZACIJA ONESNAŽENIH TAL IN RAVNANJE RAZLIČNIH SKUPIN LJUDI

 

Nasveti in ukrepi so oblikovani glede na rabo tal in stopnjo onesnaženosti. Stopnjo onesnaženosti tal smo opredelili glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l.RS 68/96):

-          neonesnažena tla(N)– vsebnost nevarnih snovi (onesnažil) je v območju naravnega ozadja oziroma pod mejo detekcije in mora biti hkrati tudi manjša od mejne imisijske vrednosti;

-          povečane vsebnosti (M)–vsebnost ene ali več nevarnih snovi presega mejno imisijsko vrednost;

-          onesnažena tla (O) -vsebnost ene ali več nevarnih snovi presega opozorilno imisijsko vrednost;

-          kritično onesnažena tla (K) -vsebnost ene ali več nevarnih snovi presega kritično imisijsko vrednost.

 

Ukrepi in priporočeno vedenje različnih skupin ljudi je prikazano razpredelnicah.

Skupine ljudi smo razdelili po razvojnih ciklusih (life courses). Posebej smo izpostavili še dodatno bolj ogrožene (izpostavljene v delovnem okolju) ali ranljive skupine (nosečnice, otroke in mladostnike po ožjih starostnih skupinah): novorojenci in dojenčki (0 - 1 let), mali otroci (2 - 3 let), predšolski in šolski otroci (4 - 9 let), mladostniki (10 – 18 let), odrasla populacija (18 - 65 let), delovno izpostavljeni, nosečnice in doječe matere ter starejša populacija (65+ let).

Za več starostnih skupin v obdobju odraščanja smo se odločili zaradi intenzivne rasti in razvoja in občutljivejšega obdobja za delovanje onesnažil, ki imajo lahko dolgotrajnejše posledice ( npr.:vpliv svinca na razvoj možgan in živčevja..) in zato so potrebni previdnostni ukrepi in zaradi različnih navad vedenja v posameznih skupinah, kar lahko pogojuje večji vnos onesnažil v telo.

Slika: Krivulje rasti organskih sistemov (delež končne rasti) po rojstvu

Vir: Scammon, 1930, prirejeno Tanner, 1981

Iz razvoja organskih sistemov lahko slikovno razberemo, na katere organske sisteme bodo delovale snovi, onesnažila, pri izpostavljenosti otroka, mladostnika, mladostnice. Čas, obdobje izpostavljenosti nekemu dejavniku, opisujemo kot okno občutljivosti (window of vulnerability) (WHO PEH, 2008). Možgani in živčni sistem se intenzivno razvijajo v obdobju dojenčka (do 1. leta starosti) in v zgodnjem otroštvu do 6. leta starosti. Splošna krivulja predstavlja rast telesa (mišice, kosti, žile), kar predstavlja rast mase, teže telesa, ki je zelo intenzivna v prvem letu starosti (telesna teža se potroji, višina podvoji) in se konča z zaključkom rasti, v času mladostništva. Krivulja reproduktivnega sistema predstavlja spremembe teže gonad in spolnih organov. Limfoidna krivulja predstavlja razvoj imunskega sistema in upad volumna timusa v obdobju odraščanja.

Intenzivnost rasti in razvoja je vzrok, da v tem obdobju, na kg telesne teže  zaužijejo otroci in mladostniki več vode in več hrane, da zadostijo potrebam po energiji, zato je možnost škodljivega delovanja onesnažil iz vode in hrane večja (slika Potrebe po kalorijah in količini vode)